Vaja 1: Uporaba indikativa in konjunktiva v glavnih in odvisnih stavkih
2. Credo che Maria *arrivi* domani. (Konjunktiv po izrazu prepričanja “credo che”)
3. So che loro *vanno* al cinema stasera. (Indikativ, ker izražamo dejstvo “so che”)
4. È importante che tu *studii* ogni giorno. (Konjunktiv po izrazu pomembnosti “è importante che”)
5. Quando *torni* a casa, chiamami. (Indikativ, časovni veznik “quando” za prihodnost)
6. Dubito che lui *abbia* capito la domanda. (Konjunktiv po izrazu dvoma “dubito che”)
7. È vero che noi *abbiamo* una lezione domani. (Indikativ, ker je izraz resnice “è vero che”)
8. Voglio che voi *facciate* attenzione. (Konjunktiv po izrazu želje “voglio che”)
9. Spero che tu *stia* bene. (Konjunktiv po izrazu upanja “spero che”)
10. Sono sicuro che loro *partiranno* presto. (Indikativ, ker je izraz gotovosti “sono sicuro che”)
Vaja 2: Pravilna raba indikativa in konjunktiva v različnih stavčnih kontekstih
2. Mi sembra che tu *abbia* ragione. (Konjunktiv po izrazu vtisa “mi sembra che”)
3. Quando *finisci* il lavoro, vieni a trovarmi. (Indikativ, časovni veznik “quando”)
4. È necessario che noi *parliamo* con il direttore. (NAPAKA – pravilno je konjunktiv, vendar vaja zahteva pravilno obliko; to je primer za pozornost)
5. È probabile che Luigi *arrivi* tardi. (Konjunktiv po izrazu verjetnosti “è probabile che”)
6. So che tu *sei* molto bravo in matematica. (Indikativ, ker izrazimo dejstvo “so che”)
7. Temiamo che la pioggia *impedisca* la partita. (Konjunktiv po izrazu strahu “temiamo che”)
8. Dico che lui *ha* ragione. (Indikativ, ker je to izjavljanje dejstva “dico che”)
9. Voglio che tu *vada* a casa presto. (Konjunktiv po izrazu želje “voglio che”)
10. È certo che noi *partiamo* domani. (Indikativ, ker je izraz gotovosti “è certo che”)