1. Jaz sem *bral* knjigo, ko je zazvonil telefon. (verbo “brati” – leggere)
2. Ti si *pisal* z njo, ko je prišel prijatelj. (verbo “pisati” – scrivere)
3. On je *gledal* televizijo, ko je začelo deževati. (verbo “gledati” – guardare)
4. Mi smo *jedli* večerjo, ko je zazvonil zvonec. (verbo “jesti” – mangiare)
5. Vi ste *pisali* nalogo, ko je prenehalo snežiti. (verbo “pisati” – scrivere)
6. Oni so *spali*, ko je zazvonil alarm. (verbo “spati” – dormire)
7. Jaz sem *tekel* po parku, ko je začel pihati veter. (verbo “teči” – correre)
8. Ti si *risal* sliko, ko je prišla mama. (verbo “risati” – disegnare)
9. On je *čakal* na avtobus, ko je začelo snežiti. (verbo “čakati” – aspettare)
10. Mi smo *pogovarjali* o počitnicah, ko je zazvonil telefon. (verbo “pogovarjati se” – parlare)

1. Jaz nisem *bral* knjige, ko si prišel. (forma negativa del verbo “brati”)
2. Ali si ti *pisal* pismo včeraj? (forma interrogativa del verbo “pisati”)
3. On ni *gledal* filma, ker je moral delati. (forma negativa del verbo “gledati”)
4. Ali smo mi *jedli* skupaj včeraj zvečer? (forma interrogativa del verbo “jesti”)
5. Vi niste *pisali* naloge, ko sem prišel? (forma negativa del verbo “pisati”)
6. So oni *spali* dolgo sinoči? (forma interrogativa del verbo “spati”)
7. Jaz nisem *tekel* po parku zjutraj. (forma negativa del verbo “teči”)
8. Ali si ti *risal* sliko za razstavo? (forma interrogativa del verbo “risati”)
9. On ni *čakal* dolgo na avtobus. (forma negativa del verbo “čakati”)
10. Ali smo se mi *pogovarjali* o projektu? (forma interrogativa del verbo “pogovarjati se”)